sabato 9 febbraio 2013

Doberdo’ negli anni cinquanta–Doberdob v petdesetih letih

(Tratto/iz knjige dal libro di Marko Waltritsch “DOBERDOB – DOBERDO’ 1850 – 2000) (pag./str.252/255)

Il 3 gennaio 1951 il Presidente della Repubblica italiana Luigi Einaudi firmò la legge n. 17 con la quale didava attuazione alla delimitazione territoriale di alcuni Comuni in Provincia di Gorizia. La legge venne firmata anche dal Presidente del Consiglio Alcide De Gasperi, dal Ministro degli Interni Mario Scelba e dal Gardasigilli Antonio Segni. Con questa legge vennero ricostituiti i Comuni di Savogna d’Isonzo e di San Floriano del Collio.

Al punto quattro la legge recitava che al Comune di Doberdò del Lago erano aggregate le frazioni di Devetachi, Visintini, Vallone, Palchisce, Micoli, Ferletti e Bonetti, che avevano in precedenza appartenuto al Comune di Opacchieasella. Era stata dimenticata la frazione di Jamiano.

In un articolo pubblicato il 2 gennaio sul Primorsi dnevnik venne criticato il modo con cui il sindaco imponeva ai suoi concittadini la tassa di famiglia. Un contadino con w ettari di terra e senza altri introiti pagava 4.500 lire. Un operaio che possedeva soltanto la casa aveva un’imposizione tra le 1.200 e le 2.000 lire. Nella vicina Ronchi si pagava meno della metà. Per un bue i contadini di Doberdò pagavano 1.100 lire, per una mucca 900, per un vitellone 500, per un vitello 300 ed infine 800 lire per ogni cavallo. Non c’erano contatori per misurare il consumo dell’acqua. A carico di ogni persona c’erano 600  lire annue. La stessa cifra si pagava anche per ogni bovino. La maggio voce di uscita erano gli stipendi per il personale: 200.000 lire. Alle dipendenze del municipio c’erano un segretario a tempo pieno, due impiegati, un messo cui era stata affidata anche la manutenzione dell’acquedott, ed inoltre del personale ausiliario. Prima del 1943  c’era un solo impiegato. Allora il segretario veniva a Doberdò una o due volte alla settimana.

Quando in primavera vennero indette le elezioni comunali gli abitanti di Jamiano non sapevao ancora se sarebbe stata data loro la facoltà di votare. Il 31 marzo una delegazione della sezione locale DFS fece visita al prefetto e alla fine di aprile gli abitanti di Jamiano vennero inclusi nelle liste elettorali.

Le elezioni si tennero il 10 giugno 1951. Vennero presentate 3 liste di 12 candidati ciascuna: quella del Fronte democratico degli sloveni (“Demokratična  fronta Sovencev”), la Lista contadina e operaia (“Kmečko delavska lista”), emanazine locale dell’Unione democratica slovena (“Slovensko demokratska zveza”) e la lista di Unità comunale (“Občinska demokratična enotnost”). Quest’ultima  era espressione dei partiti comunista e socialista. (…)

Nella stessa giornata si tennero anche le prime elezioni provinciali. Gli elettori del Comune di Doberdò’ vennero inclusi nel Collegio che comprendeva i Comuni di Fogliano-Redipuglia, Turriaco, San Pier d’Isonzo e di una parte di quello di Ronchi.  (…)

I programmi presentati dalle tre liste erano molto simili. L’amministrazione avrebbe dovuto operare nelle lingue italiana e slovena, si sarebbero dovuto ammodernare le strade comunali e l’acquedotto , estendere il servizio elettrico nel Vallone, a Jamiano ed a Marcottini. A Jamiano si sentiva la necessità di un edificio scolastico, si sarebbe dovuto provvedere all’asilo infantile a Doberdò, ecc. Comizi si tennero nel capoluogo e nelle frazioni. La campagna elettorale fu molto accesa. Il settimanale Delo scrisse che il parroco aveva minacciato di pene esterne le donne che avrebbero votato per i comunisti. Il sindaco uscente C. era candidato della Lista contadina operaia. Nonostante gli attacchi degli avversari fu probabilmente la sua candidatura a far vincere questa lista.

 

3.  januarja 1951 je predsednik italijanske republike Luigi Einaudi podpisal zakon, datiran istega dne s številko 17. V njem so bile označene nove občinske razmejitve v Goriški pokrajini. Zakon so podpisali tudi predsednik vlade Alcide De Gasperi, notranji minister Mario Schelba in pravosodni minister Antonio Segni. V njem je bilo določeno, da se ponovno ustanavljata občini Sovodnje in Števerjan.

V četrti točki zakona je bilo napisano, da se občini Doberdob priklučijo frakcije Devetaki, Vižintini, Dol, Palkišče, Mikoli, Ferleti in Boneti, ki so prej pripadale občini Opatje selo. Zakonodajalci so takrat pozabili na Jamlje, kar je bolo rešeno šele kasneje.

V Primorskem dnevniku je bil 2. januarja 1951 dakhši članek o odmerjanj davkov v Doberdobu. Pisec je menil, da župan in dva odbornika krivično odmerjajo družinski davek. Kmet z dvema hektarjema zemlje, ki ni bil zaposlen v torvarni, je plačeval 4.500 lir davka, delavec brez zemlje, a hišo, je plačeval od 1.200 do 2.000 lir. V sosednjih Ronkah so v podobnih primerih plačevali le med 500 in 800 lirami. Za vsakega vola so Doberdobci plačevali 1.100 lir, za kravo 900 lir, za junico 500 lir, za tele 300, za konja pa 800 lir. Skoraj ves denar od davkov je občina porabila za osebje: približno 200.000 lir mesečno. Poleg tajnika sta bila na županstvu še dva uradnika, sluga, ki je skrbel tudi za vodovod in še nekateri pomožni uslužbenci. Med vojno so imeli samo enega uslužbenca, tajnik je prihajal v vas enkrat tedensko. Vodo so črpali v jezeru, vodovod je bil speljan do vasi in v hiše. Niso imeli števcev. Za vsako osebo so plačali letno 600 lir, prav toliko za vsako glavo živine.

Na pomlad so bile razpisane občinkse volitve. Jameljci niso vedeli, ali bodo sploh volili. 31. marca je zastopstvo krajevne sekcije DFS šlo k prefektu in mu prikazalo to zadevo. Konec aprila je prefekt spročil županu, naj vključi Jameljce v volilni seznam.

Volitve so bile 10. junija 1951. Treba je bilo izvoliti 15 svetovalcev. 12 bi jih dobila zmagovita lista, tri pa opozicija. Zaradi takratnih sporov na levici, zelo ostra je bila polemika med titovci in kominformovci – so bile predstavljene tri liste: titovska Demokratična fronta Slovencev, Kmetsko-delavska lista (v karjevnem merilu je predstavljala Slovensko demokratsko zvezo) in kominformovska Občinska demokratična enotnost. Na vsaki listi je bilo 12 kandidatov. Skoraj vsi so bivali v občini Doberdob, nekateri na tretji so bili iz drugih krajev. (…)

Istega dne so bile tudi prve volitve v goriški pokrajinski svet. V njem je bilo 24 svetovalcev. Pokrajino so razdelili v 16 okrožij. v vsakem bi bil izvoljen kandidat z največ glasovi. preostalih osem bi izvolili iz ostankov. Občina Doberdob je bila vključena v okrožje z občinami Foljan – Redipulja, Turjak, Šempete ob Soči in del Ronk. (…)

Volilni programi vseh treh list kandidatov za doberdobski občinski svet so bili zelo podobni: dvojezično in dobro upravljanje, ureditev občinskih cest, vovodod, napeljava elektrike v Dob, Jamlje in na Poljane, izgradnja šole v Jamljah, odprtje poštnega urada, odprtje otroškega vrtca itd. Vse tri skupine so priredile svoje shode. Volilni boj je bil zelo hud. Delo je zapisalo, da je doberdobski župnik grozil ženicam, da bodo dobile večno kazen, če glasujejo za komuniste. Tako frontaši kot komunisti so obtoževali SDZ, da ima na listi prejšnjega župana C..Najbrž prav on je pripomogel k zmagi te liste. (…) Zmagala je torek KDZ, ki je bila v krajevnem merilu odraz SDZ. Izvoljenih je bilo vseh njenih dvanajst kandidatov. DFS je dobila tri svetovalce (…) Brez svetovalce je ostala Občinska demokratična enotnost.

Nessun commento:

Posta un commento